Po toliko mesecih omejujočih ukrepov zaradi pandemije smo od tega utrujeni. Naše telo je na stanje nevarnosti in morebitno bolezen reagiralo s stresnim odzivom “boj ali beg”. 
To pomeni, da smo bili stalno aktivirani, stalno v pripravljenosti, ravnali previdno, bili v negotovosti. Za telo in um je to naporno stanje - izčrpa nas, porabi zaloge, ohromi delovanje nekaterih telesnih sistemov (tudi imunosti). Načeloma lahko ob dodatni skrbi zdržimo takšne napore, sploh če vidimo rezultate našega truda. 
Zdaj pa je minilo že toliko časa, situacija se ne izboljšuje in zato ne doživljamo, da smo “nagrajeni” za svoj trud, aktivacija popušÄa in vklopi se tretji način stresnega odziva: “otrplost.” Ne zmoremo več spoštovati vseh ukrepov, ne zmoremo več optimizma, težko osmislimo situacijo, loteva se nas malodušje, žalost, resignacija...
V takem stanju je zato potrebno drugače pristopiti k reševanju te krize: bolj po principu zmanševanja škode. Vključiti ljudi v rešitve, postaviti morda rahlo bolj ohlapna pravila, ki pa se jih potem člani družbe lažje držimo in so zato bolj učinkoviti. V taki situaciji je smiselno še posebej posvetiti skrb zdravju in dobri odpornosti telesa (torej redna telesna aktivnost, organizirana skrb za duševno zdravje, dostop do zdrave prehrane, preventiva pred odvisnostmi...)
Vse to ni le na ramenih posameznika, temveč je potrebno za to skrbeti sistemsko, na državni in regionalni ravni, saj je veliko teh vedenj povsem kulturološko pogojenih in se pogosto razlikujejo po posameznih pokrajinah. Da bi lahko načrtovano to izvedli, so potrebni multidisciplinarni teami, ki lahko razišÄejo stanje, vedenje, principe in nato prilagodijo ukrepe. Ob tem je seveda sočutna, vzpodbujajoča predvsem pa jasna in transparentna komunikacija esencialni del procesa, sicer se ljudje počutijo ogroženi, zapostavljeni, izkorišÄeni, kregani in odgovorni za vse, kar je narobe. S tem se sodelovanje še poslabša in vzporedno s tem seveda tudi zdravje posameznika. 
Torej ni nemogoče. Je pa v skregani državi, ki ne zaupa vodstvu, to zelo težko. Kot je težko rešiti zakon, kjer se zakonca v neskončni borbi za premoč prepirata, kdo je pustil nogavice na tleh, lase v umivalniku in čigava tašÄa je bolj grozna. 
Ampak zakonce se lahko pošlje na partnersko terapijo. Kam se pa pošlje državo?