Tinitus je šumenje, zvonenje, piskanje ali podobne motnje, ki jih slišimo v ušesih, ob tem da jih ne povzročajo zunanji izvori zvoka.

Ste bili kdaj na kakšnem glasnem koncertu in vam je potem piskalo v ušesih? No, tako nekako to izgleda, le da se pri različnih ljudeh pojavlja v različnih oblikah. Gre torej za subjektivne težave, ki so lahko občasne narave, lahko pa postanejo tudi kronične. Bolj pogost je pri starostnikih in ljudeh, ki so profesionalno izpostavljeni večjemu hrupu.

To ni bolezen, temveč le simptom. Je pa pogosto posledica nekaterih boleznih, predvsem tistih, ki prizadanejo čutne celice v notranjem ušesu. Tinitus je zelo neprijeten, saj vpliva na koncentracijo in sprošÄenost. Kadar je zelo glasen in moteč, lahko stres ki ga povzroči vodi v nespečnost, razdražljivost ali celo depresijo.

S. je tonski inženir in glasbenik. Del časa preživi v sinhronizacijskem studiu, kjer zelo natančno posluša glasbo in zvoke, del časa pa nameni ustvarjanju svoje glasbe za plesne predstave, kjer nato to glasbo posluša zelo naglas. Na terapijo je prišel zaradi konstantnega šuma v obeh ušesih. Opiše, da mu sicer stalno malo šumi, toda občasno se to stopnjuje do te mere, da si ponoči prižge radio na srednje valove in šum teh preglasi njegovega notranjega, da lahko sploh zaspi.

Šum opiše kot visok, konstanten, enakomeren v obeh ušesih. Ko ga pozovem, da si to tudi vizualizira, ga zazna kot svetlobo, ki sije proti navzven. Opiše, da se mu je to pojavilo prvič pred 20.leti: po tem, ko se je vrnil iz ÄŒernobila, kjer so snemali dokumentarec o nuklearki in posledicah eksplozije. Zelo so ga pretresle podobe, ki jih je tam videl. Ko jih je skušal priklicati v spomin, so bile v ospredju predvsem predstave o bolnicah in deformiranih otrocih. Videti je bilo, da je ta spomin zelo stresen zanj, zato sem mu takoj ponudila stavke (torej naredila Logosintezo-LS). Precej časa je procesiral po vsakem stavku in na koncu odprl oči in presenečeno poročal, da se mu je v levem ušesu nekaj močno sprostilo.

Delno olajšan pove, da je po vrnitvi iz ÄŒernobila še isti dan odšel na rock koncert in se pravzaprav šele naslednji dan po koncertu zbudil s piskanjem v ušesih. Ker po koncertu ni to nič nenavadnega, temu ni namenil posebne pozornosti. Zdaj pa sicer razume, da se je tam vse začelo. (tu gre za kombinacijo čustveno aktiviranega stanja in zunanjega sprožilca) Pozvala sem ga, da si predstavlja ta koncert in kako je vpliv nanj. Zagledal je “gmoto zvoka”, ki mu vdira v glavo. Naredila sva LS tudi na to. Posebej mu je odleglo, ko sva v drugem stavku odstranila energijo gmote zvoka (to je sicer nekaj, kaj tudi sicer opažam pri telesnih poškodbah: takoj, ko odstraniš energijo povzročitelja, se stanje za tretjino do polovico izboljša).

Po teh dveh rundah LS se je stanje že izboljšalo: v desnem ušesu je bilo šuma manj za 30%, v levem pa 40%. (po njegovi subjektivni oceni). ÄŒe se je zdaj skoncentriral na tinitus, ga je zagledal kot dva klobčiča – vsak v svojem ušesu – ki sta vmes povezana z vrvico. Tako sva naresila LS še na to podobo in šum je padel za 50% v desnem in 70% v levem ušesu (od začetnih 100%).

Nato je vizualno predstavo spontano opisal sam, češ da vidi to, kar mu je opisal kolega, ki ga je pregledal na Kliniki za ORL: “pokvarjene celice in prepletena vlakna”. Ko sva naredila stavke še na to podobo, je ostalo na obeh straneh 20% začetnega šuma, s tem da je bil na levi strani drugačen po kvaliteti.

Ker je na začetku omenil le, da bi rad, da skušava zmanjšati šum, sem ga ponovno povprašala po željah. Želel je imeti “prostor v glavi”. Ker je želja pravzaprav le energija, ki odteka v prihodnost, sva naredila LS še na to. Takoj po stavkih pa je splavalo na površje še omejujoče prepričanje, da bo to imel za zmeraj. Ko sva obdelal še to, je po njegovi oceni bilo šuma na desni še 15% začetne vrednosti, na levi pa 12%. Ob tem se je sam šum spremenil: postal je lahkoten, svetel, manj moteč oz. ga je brez težav zdržal. Tudi dan kasneje je stanje ostalo nespremenjeno. Dogovorila sva se za ponovno uro čez nekaj tednov.